|  | 
      
        |  |   | 
         |  |  | 
      
        |  | 4.1.4. 
        
        ELEKTRIČNI 
		PRETOK (Φe) IN GOSTOTA PRETOKA (D) |  |  |  | 
      
        |  | S poskusom 4.1.5 smo ugotovili, da je odziv kovinske 
		plošče v električnem polju influenčna naelektritev njenih 
		površin. Podoben primer prikazuje tudi 
		sl. 4.1.4.1. |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  | 
      
        |  | Ugotovljeno je, da je z influenco ločena 
		elektrina enaka elektrini, ki je izvor električnega polja. 
		Če kovinske plošče v poskusu 4.1.5 ali kletke na 
		sl. 4.1.4.1 ne bi bilo 
		tam, kjer je, tudi z influenco ločene elektrine ne bi bilo, toda 
		mislimo si jo lahko. Občutek imamo, kot da izvor električnega polja 
		»sveti« v prostor okrog sebe z elektrino, ki je enaka elektrini izvora.  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | Navideznemu pretoku elektrine v prostor 
			okrog izvora električnega polja pravimo električni pretok. |  |  
            | ► | Električni pretok je enak elektrini, ki je izvor 
			električnega polja. |  |  
            | ► | Enota za merjenje električnega pretoka je 
			kulon (C). |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Električni pretok ni fizični pretok elektrine. 
		Njegovo realno vrednost zaznamo le kot posledico električnega polja v 
		obliki influencirane elektrine na površini prevodnega telesa.  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Enačba 4.1.4.1 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Ker isti električni pretok Φe lahko prehaja 
		skozi različne prereze (A1, 
		A2 
		… 
		sl. 4.1.4.1), je za električne učinke v neki točki električnega 
		polja odločilna gostota električnega pretoka D: |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Enačba 4.1.4.2 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Gostoto električnega pretoka lahko ponazorimo tudi 
		grafično in sicer s črtami, ki jim pravimo gostotnice1. V isti snovi sta 
		sliki električnega polja z gostotnicami in silnicami enaki, saj večja 
		jakost električnega polja pomeni tudi večjo gostoto pretoka. Silnice na 
		sl. 4.1.1.3 bi torej lahko bile tudi gostotnice. Pri istem električnem 
		pretoku skozi plasti različnih snovi pa se omenjeni sliki razlikujeta, 
		kar pa že presega naše okvire obravnave električnih polj. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
 
        1 Gostotnice so 
		namišljene cevke, ki na obeh koncih zajemajo enako elektrino oziroma 
		električni pretok. Njihovo risanje je težavno, zato jih nadomestimo z 
		njihovimi simetralami, ki pa v isti snovi sovpadajo z 
		električnimi silnicami. Gostota električnega pretoka je 
		vektorska količina. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          | 
      
        |  |     |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  |