|  | 
      
        |  |   | 
         |  |  | 
      
        |  | 4.1.1 POJEM IN LASTNOSTI 
		ELEKTROSTATIČNEGA POLJA |  |  |  | 
      
        |  | 
        
          
            |  | Ob električno nevtralno kovinsko kroglo na 
			razdalji 2−3 cm na daljši tanki bakreni žici obesimo drobno, 
			kovinsko kroglico (sl. 4.1.1.1). Kroglo in kroglico priključimo na influenčni generator, ki ga počasi poženemo: 
			
				| ► Elektroskop pokaže prisotnost 
				elektrine na krogli (podobno bi ugotovili za kroglico), 
				naelektrena kroglica pa se premakne iz mirovne lege. |  |  |  
            |  |  |  |  |     |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Podobne učinke lahko ugotovimo v poljubni točki okrog 
		naelektrene kroglo, le da bo odklon pri enaki naelektrenosti kroglo in 
		kroglice pri manjši medsebojni razdalji nekoliko večji in obratnoo1. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | V prostoru okrog naelektrenih teles delujejo na druge 
			elektrine električne sile. |  |  
            | ► | Prostoru, v katerem na elektrine delujejo električne sile, 
			pravimo električno polje. |  |  
            | ► | 
            Izvor električnega polja je elektrina. |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  | 
      
        |  | Elektrina kroglo v poskusu 4.1.1 je bila po 
		naelektrenju nespremenljiva in mirujoča. Taka elektrina predstavlja v 
		uvodu napovedano statično elektrino. V tem poglavju bomo obravnavali le 
		polja statičnih elektrin. Taka polja so v poljubni točki nespremenljiva, 
		imenujemo pa jih elektrostatična polja. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | Izvor elektrostatičnega polja je statična elektrina. |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Poznati električno polje pomeni poznati smer 
		in velikost električnih sil v poljubni točki električnega polja 
		ob znani velikosti poskusne elektrine. Za smer sil je po dogovoru 
		izbrana smer sile na pozitivno elektrino v električnem polju |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Silnice električnega polja |  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Če bi pozitivno, gibljivo, točkasto2 
		elektrino v praznem prostoru prepustili vplivu električnega polja, 
		bi se gibala v smeri rezultirajoče električne sile (sl. 4.1.1.2 a) oziroma 
		bi njeno gibanje v vsaki točki poti kazalo smer delovanja električne 
		sile. Namišljene poti gibljivih, točkastih elektrin v električnem polju 
		lahko prikažemo grafično. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | Črte, ki nakazujejo smer delovanja električnih sil, imenujemo 
			silnice električnega polja (sl. 4.1.1.2 a in b). |  |  
            | ► | Smer električnih silnic je določena s silo na pozitivno 
			elektrino. |  |  
            | ► | 
            Negativna elektrina se v električnem polju giblje v 
			obratni smeri silnic (sl. 4.1.1.2 b). |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Na naelektrenem kovinskem telesu je zaradi 
		odbojnih sil med nosilci elektrin vsa elektrina razporejena na 
		površini telesa. Tako razporejena elektrina »miruje« kar pomeni, da 
		električne sile ob površini telesa nimajo komponent tangencialno na 
		površino telesa. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | Električne silnice izhajajo iz prevodnih, naelektrenih 
			površin ali na njih končujejo pod pravim kotom (sl. 4.1.1.2). |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Grafična podoba električnih silnic pripomore tudi k 
		vidni predstavi električnih polj. Oglejmo si nekaj značilnih primerov na 
		sl. 4.1.1.3 
		a, 
		b, 
		c, 
		d. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | O poteku silnic električnih polj se prepričamo tudi s 
		poskusom: |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
        
          
            |  | Na projekcijsko površino grafoskopa postavimo po 
			vrsti posamezno ali v parih kovinske ploščate elektrode različnih 
			oblik (sl. 4.1.1.4). Okrog in znotraj votle elektrode potrosimo 
			drobne, vlaknaste opilke umetne snovi ali nekaj zdroba. Elektrode 
			priključimo na influenčni generator in ga poženemo: |  |  
            |  |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Zakaj se znotraj votle elektrode ni nič zgodilo, bomo 
		pojasnili nekoliko pozneje. Iz slik 4.1.1.3 in poskusa 4.1.2 pa ni težko 
		sklepati o odvisnosti poteka in oblike električnih silnic |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | Električne silnice izhajajo iz površine 
			pozitivno naelektrenih teles in se končajo na površini 
			negativno naelektrenih teles. |  |  
            | ► | 
            Oblika in potek silnic električnega polja sta odvisna 
			od oblike in medsebojnega položaja naelektrenih teles 
			− elektrod. |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Namensko oblikovanje silnic električnega polja |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Možnost vpliva na obliko silnic z obliko in 
		razporeditvijo elektrod pomeni možnost vodenja gibljivih elektrin po 
		vnaprej določenih poteh, kar uporabljamo npr. pri oblikovanju in 
		krmiljenju elektronskega žarka 
        
        osciloskopov (sl. 4.1.1.5), elektronskih 
		mikroskopih, ... Ker so elektroni negativno naelektreni, se v 
		električnem polju gibljejo v nasprotni smeri silnic. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Sila na naelektrene delce v električnem polju je 
		osnova delovanja tudi drugim napravam in koristnim postopkom, kot je 
		npr. fotokopiranje, krmiljenje izpisa pri laserskih in kapljičnih 
		tiskalnikih, čiščenju zraka (sl. 4.1.1.6) in podobnem. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
 
        1
        
        Coulombov zakon 
		za silo med točkastima elektrinama (F = kQ1Q2/r2) 
		2 elektrina na 
		zanemarljivo majhnem telesu |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |     |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  |