3.5.3 NADOMESTNI IZVORI

KAZALO

   

 

3.5.3.1 Nadomestni izvor napetosti

     
 
►  

Vezavo elektronskih elementov in izvorov enosmerne napetosti lahko, glede na priključka poljubno izbranega elementa vezave, nadomestimo z nadomestnim izvorom konstantne napetosti Uo in zaporedno notranjo upornostjo Rn (sl. 3.5.3.1.1).

HITRE POVEZAVE

Realen napetostni vir

    

SLIKA

Slika 3.5.3.1.1: Nadomestni izvor napetosti

 

SLIKA

Slika 3.5.3.1.2: Karakteristika I-U izvora napetosti

 

SLIKA

Slika 3.5.3.1.3: Theveninov izvor napetosti

 

ANIMACIJA

Animacija 3.5.3.1.1: Theveninov izvor napetosti

 
       
 

Izreku pravimo Theveninov izrek, nadomestnemu izvoru pa tudi theveninov izvor napetosti. Nadomestni izvor napetosti Uo je pri tem idealizirani izvor napetosti brez notranje upornosti. Za tak izvor velja, da je napetost med njegovima sponkama konstantna, tok pa je odvisen od upornosti elementa med sponkama (sl. 3.5.3.1.2).

   
       
 

Bistvo Theveninovega izreka si oglejmo na enostavnem primeru na sliki sl. 3.5.3.1.3 a. Vezava ima priključni sponki z napetostjo Uo, na kateri lahko priključimo porabnik. Če vezavo zamenjamo s Theveninovim izvorom (sl. 3.5.3.1.3 b), porabnik te spremembe ne sme zaznati.

   
       
 
►  

Če element vezja priključimo med sponki njegovega theveninovega izvora napetosti, ta ne sme čutiti nobene razlike.

 
       
 

Napetost in notranjo upornost theveninovega izvora smo določili tako, da smo iz priključnih sponk »gledali« v vezje, posebej izvore napetosti in posebej vezavo upornosti ter nadomestne vrednosti izračunali po znanih pravilih. Vezave, ki jih na ta način rešujemo, pa so praviloma zahtevnejše, zato je postopek določanja theveninovega izvora napetosti le nekoliko zahtevnejši in ima več korakov. Ugotovimo jih na primeru, ki je še vedno relativno enostaven.

   
       
       
Primer 3.5.3.1.1:
 
 
       
       
 

Na osnovi primera lahko zapišemo korake določanja theveninovega izvora napetosti za poljuben primer vezave:

   
       
 
►  

Ugotovimo priključne sponke elementa vezja (bremena), za katerega želimo določiti nadomestni theveninov izvor napetosti.

►  

Odstranimo obravnavani element (breme) iz vezja, s čimer dobimo odprte sponke theveninovega izvora napetosti.

 
►  

Izračunamo notranjo upornost theveninovega izvora (upornost med odprtima sponkama izvora ob upoštevanju, da izvori napetosti v vezju predstavljajo kratki stik).

 
►  

Izračunamo napetost odprtih sponk theveninovega izvora.

 
►  

Narišemo theveninov izvor napetosti in na njegove sponke priključimo iz vezave na začetku izločeni element (breme).

 
►  

Izračunamo napetost in tok elementa (bremena) po pravilih delilnika napetosti.

 
►  

Po potrebi izračunamo tudi druge napetosti in toke vezave.

 

 
       
       
Primer 3.5.3.1.2: