3.2.2 LASTNOSTI IN ZAKONITOSTI ZAPOREDNE VEZAVE

KAZALO

    

 

 

3.2.2.1 Splošne lastnosti zaporedne vezave

      
 

Podobno kot v primeru vzporednih tokokrogov se bomo s splošnimi lastnostmi zaporednih električnih tokokrogov najlažje seznanili z merjenjem napetosti in tokov na praktičnem primeru.

    

SLIKA

Slika 3.2.2.1.1: Ugotavljanje lastnosti zaporedne vezave porabnikov

 

SLIKA

Slika 3.2.2.1.2: Izklop zaporednih porabnikov

 

SLIKA

Slika 3.2.2.1.3: Vpliv števila porabnikov na tok in napetosti v zaporednem tokokrogu

 

SLIKA

Slika 3.2.2.1.4: Kaskade vodnega toka

 

VIDEO

Video 3.2.2.1.1: Zaporedna vezava porabnikov
 

VIDEO

Video 3.2.2.1.2: Odkirvanje napake v zaporedni vezavi žarnic
 

ANIMACIJA

Animacija 3.2.2.1.1: Zaporedna vezava uporov
 
       
Poskus 3.2.2.1.1:
 
 
       
 
► V zaporedno vezanih porabnikih je isti tok.
► Delovanje zaporedno vezanega porabnika je odvisno od drugih porabnikov v zaporedni vezavi.  
► Na zaporedno vezanih porabnikih z večjo upornostjo je večja napetost in obratno!  
►  

Z naraščanjem števila zaporednih porabnikov tok in napetosti porabnikov padajo in obratno

  

 
       
  Seštejemo napetosti na posameznih porabnikih:    
  3 V + 1,5 V + 7,5 V = 12 V    
       
 
► Napetost izvora se razdeli na zaporedne porabnike tako, da je vsota napetosti na porabnikih enaka napetosti izvora..

 
       
 

Zadnja ugotovitev velja tudi za druge vrste tokov (vodne, zračne, ... sl. 3.2.2.1.4), ki morajo premagovati zaporedne ovire (višine, ... ).

      
       
 

Med seboj odvisno delovanje in različne napetosti na porabnikih so vzrok za to, da električnih porabnikov, ki morajo delovati samostojno in neodvisno, ne moremo priključevati zaporedno. Izklop ali tudi okvara posameznega porabnika (npr. če pregori žarilna nitka žarnice), pomeni prekinitev električnega tokokroga in prekinitev delovanja vseh zaporednih porabnikov. Le izjemoma na ta način lahko priključimo manj pomembne porabnike, kot so okrasne novoletne lučke, elementi reklamnih napisov in podobno

      
       
 

Iz ugotovljenega lahko tudi sklepamo, da z zaporedno vezavo izvorov manjših napetosti in enakega toka lahko sestavimo izvore z večjo napetostjo in istim tokom (galvanski členi, sončne celice, ... ).