|  | 
      
        |  |   | 
         |  |  | 
      
        |  | 3.1.2.1 Splošne lastnosti 
		vzporedne vezave |  |  |  | 
      
        |  | S splošnimi lastnostmi vzporednih vezav v električnem 
		tokokrogu se najlažje seznanimo z merjenjem napetosti in tokov |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
        
          
            |  |  Na enosmerno napetost 12 V postopoma vzporedno 
			priključimo štiri porabnike (upore) z upornostmi 1 kΩ, 3 kΩ, 1,5 kΩ 
			in 0,75 kΩ.
 
				
				Izmerimo napetosti in toke porabnikov (sl. 
				3.1.2.1.1). Ob vsaki priključitvi porabnika izmerimo tudi tok 
				izvora!
				Izključimo posamezne porabnike (sl. 3.1.2.1.2) in 
				merimo toke drugih! 
			
				|  | 
				
				 |  
				| Slika 3.1.2.1.1: Ugotavljanje lastnosti vzporedne vezave 
				porabnikov | Slika 3.1.2.1.2: Vklop/izklop vzporednih porabnikov |  
				|  |  
				|  |  
				| U1 = U2
				= U3 = 12 V |  
				| I1 = 12 mA; I2
				= 4 mA in I3 = 8 mA |  
				| I = 12 mA, I = 16 mA in I = 24 mA |  
				|  |  
				| ► Ob priključitvi ali izključitvi 
				posameznega porabnika se tok izvora poveča ali zmanjša, tok 
				priključenih porabnikov pa se ne spremeni. |  |  |  
            |  |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | Na vzporedno vezanih porabnikih je 
			ista napetost. |  |  
            | ► | Delovanje vzporedno vezanega porabnika je 
			neodvisno od drugih vzporedno vezanih porabnikov. |  |  
            | ► | Skozi vzporedno vezane porabnike z večjo prevodnostjo 
			je večji tok in obratno. |  |  
            | ► | Z naraščajočim številom vzporedno vezanih porabnikov tok 
			izvora narašča in obratno! |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Seštejemo posamezne toke: |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 12 mA + 4 mA + 8 mA = 24 mA |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | 
            Tok iz izvora se razdeli na vzporedne porabnike tako, da je
			vsota tokov skozi porabnike enaka toku iz izvora. |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Zadnja ugotovitev velja tudi za vse druge vrste tokov (vodne, zračne, 
		... 
        sl. 3.1.2.1.3). |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Med seboj neodvisno delovanje in enaka 
		napetost na porabnikih je vzrok za prej omenjeno množično uporabo 
		vzporednega načina priključevanja električnih porabnikov. Prvi pogoj je 
		potreben že iz praktičnih razlogov, zaradi nemotenega vključevanja 
		in izključevanja posameznih porabnikov, drugi pa omogoča izdelavo 
		porabnikov za enotno, standardizirano priključno napetost. 
		Iz teh lastnosti lahko sklepamo tudi na to, da vzporedno lahko vežemo 
		oziroma priključujemo le izvore enakih napetosti (generatorje 
		elektrarne, galvanske člene, sončne celice, ... ). |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
        
           | 
      
        |  |   |  |  | 
      
        |  |  |  |  |  |