|  | 
      
        |  |   | 
         |  |  | 
      
        |  | 2.4.3 SUPERPREVODNIKI |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | 
            Specifična upornost nekaterih snovi pri temperaturi, ki je blizu 
			absolutni ničli (0 K oziroma −273 °C), v 
			skoku pade na nič Ωm. |  |  
            | ► | Snovi brez električne upornosti imenujemo 
			superprevodniki. |  |  
                 |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Zakaj so superprevodniki 
		zanimivi? |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | 
            V vodnikih brez električne upornosti ni izgub električne energije, 
			zato so prerezi vodnikov lahko pri istem toku bistveno 
			manjši, manjše so dimenzije naprav, ni potrebno 
			hlajenje, ... |  |  
            | ► | Tok, ki ga v sklenjenem električnem tokokrogu brez upornosti 
			poženemo s kratkotrajnim sunkom napetosti, lahko teče brez 
			napetosti še zelo dolgo (leto in več) |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | Skoraj sanjskim možnostim idealnih vodnikov pa stojita na poti težavnost 
		in stroški zagotavljanja potrebnih 
		nizkih temperatur. |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | 
            Temperaturo, pri kateri snov pridobi oziroma izgubi superprevodnost, 
			imenujemo kritična temperatura (Tc). |  |  
                 |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  | 
		2.4.3.1 
		Nizkotemperaturni in visokotemperaturni superprevodniki 
		2.4.3.2 Magnetna 
		levitacija 
		2.4.3.3 Uporaba 
		superprevodnikov |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        | 
              |  |  |  | 
      
        |  |    |  |  | 
      
        |  |  |  |  |