|  | 
      
        |  |   | 
         |  |  | 
      
        |  | 2.2.1 MERILNIKI ELEKTRIČNIH KOLIČIN |  |  |  | 
      
        |  | Prikazalni del digitalnega merilnika je elektronski zaslon 
		(prikazalnik), ki omogoča odčitavanje velikosti merjene količi-ne v 
		številski obliki. Poleg številskega izpisa velikosti je na zaslonu 
		lahko podana tudi orientacijska velikost z analognim bargrafom. |  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Pri klasičnih digitalnih merilnikih izbiramo vrste količin in merilna 
		območja z izbirnim stikalom (sl. 2.2.3). Pri sodobnejših digitalnih 
		merilnikih pa zadostuje izbira količine (sl. 2.2.1), merilno območje 
		pa merilnik izbere samodejno. Najsodobnejši, inteligentni 
		merilniki, pa tudi vrsto količine (–, ~, U, R) sami »prepoznajo« 
		in tako v večji meri samodejno zagotovijo pogoje za pravilno merjenje. |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Naziva merilnikov izhajata iz nazivov oblik 
		signalov3, ki 
		jih uporabljamo v elektroniki. 
		
		Slika 2.2.1.2 podaja analogno a) in digitalno b) obliko istega 
		časovnega poteka, npr. temperature v obliki napetostnega signala v 
		termostatu. Iz slike razberemo, da so analogni signali zvezni in 
		podajajo potek fizikalne količine v nekem časovnem presledku z 
		neskončnim številom vrednosti. Praktično gledano jih toliko ne 
		moremo odčitati in jih vseh tudi ne potrebujemo. Digitalni signali pa 
		sledijo poteku fizikalne količine v primerno 
		majhnih korakih, npr. v desetinkah enote merjenja. Potek fizikalne 
		količine je v tem primeru v nekem časovnem intervalu podan s končnim, 
		še vedno zadovoljivim številom vrednosti. |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Prednost digitalne oblike signala je, da 
		omogoča številski zapis vrednosti na prikazalniku, enostavno 
		shranjevanje vrednosti v spomin merilnika ali računalnika, njihov 
		prenos in elektronsko obdelavo.  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Merilnik za splošno prakso je praviloma narejen tako, 
		da omogoča merjenje različnih električnih količin v različnih 
		merilnih območjih (fotografija 
		2.2.1.1). Takšnim merilnikom pravimo 
		večnamenski merilniki.  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | 
          
            | ► | 
            Merilno območje merilnika (MO) je območje 
			velikosti količine, ki jo z merilnikom lahko merimo.  |  |  
                 |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | 
        
          
            |  | Če pri merilniku (fotografija 
			2.2.1.1) izberemo merilno območje 40 V (MO = 40 V), smo izbrali 
			območje merjenja napetosti od 0 do 40 V. |  |  
            |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Zakaj pravzaprav merilnik, katerega možnosti merjenja prikazuje sl. 
			2.2.3, nima namesto petih merilnih območij napetosti eno samo, ki bi 
			pokrilo vseh pet? Na tej stopnji obravnave merjenj povejmo le 
			toliko, da pri večjem številu merilnih območij lažje dosežemo 
			potrebno točnost merjenja |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | Z načinom delovanja električnih merilnikov se bomo seznanili 
			pozneje, čim prej pa ju bomo morali znati uporabljati za 
			enostavnejša merjenja. |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | 
		2.2.1.1 Digitalni 
		merilnik 
		
		 
		2.2.1.2 Analogni 
		merilnik |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  |  |  | 
      
        |  | 
 
		
		1 
		digitus, lat. – prsti (štetje na prste – 
		štetje s končnim številom elementov) 
		2 
		analogos, gr. – skladno, ustrezno 
		3 
		signum, lat. – znak, v elektroniki 
		fizikalna količina, ki daje informacijo o nečem |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |  |  |  | 
      
        |  |                  |  |  |