1.4.2 MERSKI SISTEM

KAZALO

    

 

1.4.2.1 Merski sistem SI

      

Sedem fizikalnih količin, ki jih prikazuje preglednica 0.1, je z razvojem fizike in tehnike pridobilo v praksi poseben pomen. Imenujemo jih osnovne fizikalne količine, njim pripadajoče merske enote pa osnovne merske enote. Sistemu osnovnih merskih enot pravimo Mednarodni sistem enot, označujemo pa ga s kratico SI1.

  

HITRE POVEZAVE

Definicije osnovnih enot

Meter
Kilogram
Sekunda
Amper
Kelvin
Izvedene enote
Pisanje fizikalnih enačb

Fizikalne konstante

Nekatere enote so zastarele

Nedovoljene enote

 

  
       






Preglednica 1.4.2.1.1. Osnovne količine in merske enote sistema SI

Ime fizikalne količine Simbol količine Ime osnovne enote Simbol osnovne note
dolžina l meter m
masa m kilogram kg
čas t sekunda s
električni tok I amper A
termodin. temperatura T kelvin K
svetilnost Iv kandela cd
množina (snovi) n mol mol
 
   
       

Druge fizikalne količine, kot so npr. hitrost, sila, tlak, električna napetost, …, merimo z enotami, ki so izvedene iz osnovnih enot na podlagi definicijskih enačb teh količin. Tako dobimo npr. enoto za hitrost iz definicijske enačbe v = s/t in sicer m/s.    
     
Definicije izvedenih enot električnih količin bomo spoznali sproti, ob spoznavanju teh količin.    
       
  Za opis, merjenje in računanje fizikalnih količin so znanstveniki vpeljali simbole, merske enote (pregl. 1.4.2.1.1) in merska števila:    
       

►  

Vrednost fizikalne količine je določena s produktom merskega števila in merske enote, kar velja tudi za fizikalne konstante.


 
       
Primer:

   
 
       
 

Simbole fizikalnih količin pišemo poševno, simbole merskih enot pa pokončno. Znaka za množenje med merskim številom in enoto ne pišemo, obvezno pa mora biti med njima presledek.

    
       
 

Imena merskih enot (meter, sekunda, amper, … ) so občna imena, zato jih pišemo z malo začetnico, v splošni obliki teksta. Simboli fizikalnih količin (t, T, I, … ) in enot (s, K, A, … ) ter njihova pisava so mednarodno dogovorjeni in jih ne smemo spreminjati.

     
         
 

Imena količin in enot pa so stvar prevoda, prilagajanja nacionalnemu pravopisu in so lahko v vsakem jeziku drugačni. Za imena količin (dolžina, masa, čas, … ) je to že nekako samoumevno. Iz praktičnih razlogov pa namesto pisanja v izvirniku kot je npr. ampere, candela, watt, newton, … lahko pišemo tudi poslovenjeno amper, kandela, vat, njuton, ... Tudi izgovorjava imen enot je poslovenjena in tako npr. ime newton izgovorimo njuton.

      
         

Kljub mednarodno uzakonjenemu merskemu sistemu SI anglosaški narodi še vedno uporabljajo nekatere svoje enote, kot so npr. inč, fit, ºF, ... Pri nas teh enot ne smemo uporabljati. Kljub temu se z nekaterimi soočamo, saj zaidejo k nam predvsem s strokovno literaturo, računalniškimi programi, elektronskimi mediji (SAT TV, internet, ... ) ter z nekaterimi proizvodi (premeri cevi, formati papirja, diagonale monitorjev, ... ).

      
         
         
 

1 Système International d' Unités