|
|
 |
|
|
|
|
|
|
1.4.1 POJEM FIZIKALNE
KOLIČINE
|
|
|
|
 |
Za opredelitev fizikalnih pojmov in pojavov,
kot so razdalja, trajanje, gibanje, toplotno stanje, gibanje elektrine,
… so znanstveniki določili
količine (dolžino, čas, temperaturo,
električni tok, ... ), in sicer tako, da jih lahko merimo in
računamo. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Fizikalnim pojmom in pojavom, ki jih znamo
meriti in računati, pravimo
fizikalne količine. |
 |
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdelati ali preveriti nekaj, kar naj bi služilo določenemu namenu, brez
merjenja in računanja, pa čeprav enostavnega, je najpogosteje težko, če
že ne nemogoče (fot. 1.4.1.1). Človek se je s tem dejstvom soočil že v
starih časih, razvoj fizike pa je merjenju in računanju dajal vedno
večji pomen. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V elektrotehniki, kjer se srečujemo z nevidnimi (fot. 1.4.1.2), težko
predstavljivimi in pogosto tudi nevarnimi fizikalnimi pojavi, pa ima
merjenje in računanje še dodaten pomen. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Znanje, merilniki in matematika
so edina »orodja«, s katerimi pri snovanju, izdelavi in preverjanju
delovanja električnih naprav »gledamo« oziroma »tipamo«
električne pojave. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
  |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
¸ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
